Dule in Ervin sta dala
za pijačo na Lisci ker sta letela v Dolomite in naslednji dan bil 17. junij, ko
smo se pred trgovino v Rimskih zbirali, da odrinemo na jadranje na kvadrat v
Dalmacijo. Pero je pripeljal kanto jupola goleža in črno kitaro, Ervin je
nadaljeval, kar je začel na Lisci, pa smo šli še ostali - edini par Boris in
Mojca, Sandi, Borut - Sorchy, Samo iz zahodne lige, Vlado
- kamerman, nasmejan Uroš in Domi - jaz, ki sem moral zraven, da sem napisal to
zgodbo.
Vremenska napoved za
letenje na Visu je bila ugodna in do nedelje 18.6. smo morali prijadrati do
Komiže - majhne slikovite vasice na Visu, kjer smo se že nekajkrat imeli fajn…
Jadranje na kvadrat pomeni, da se z jadrnico na veter pripelješ do kraja, zaliva
ali otoka, kjer potem še enkrat jadraš - tokrat z jadralnim padalom.
Izpluli smo v Kašteli
pri Splitu z jadrnico za 10 jadralnih padalcev in vso opremo za letenje, hrano
ter seveda pijačo, da ne dehidriramo. Sandi je bil prvič na jadrnici in smo ga
krstili z vožnjo v napohljivem čolnu. Uroš in Mojca pa sta ostala na odprtem
morju, ker se jima je slučajno utrgal štrik, Ervin pa se je še kar veselil
preleta v Dolomite in nazaj.
Naslednji dan smo sedeli
na jadrnici in čakali na pravi veter na plaži in ker megla ni in ni hotela z
vrha Visa smo jadrali do Biševa in si ogledali Modro špiljo. Po vrnitvi je
veter obrnil v pravo smer in poklicali smo taxi - kombi in se zapeljali na vrh
Visa - Hum (515m).
Šofer taxija je pobral
150 kn za 12 km
pot - kakšno pot malo asfalta in na koncu veliko kamenja. Med potjo je Uroš
čutil menjalnik pod svojo tazadnjo kako mu lagri meljejo in vsi smo se
spreševal, če bo ta kripa zdržala do vrha vseh možnih serpentin. Je zdržala
zaradi menjalnika, a je zasmrdelo iz mašine in se pokadilo izpod haube he he he
he…
Stari ej, taxist je
odprl pokrov za hladilno tekočino in mi smo kar skočili od strahu, da se bo
poparil, ampak od pare ne duha ne sluha! »Dećki, ne brinite! Nama na moru ne
treba antifriza!« No, za 150 kn take šale pa še ne in kmalu smo prišli na vrh.
Vzletišče je obrnjeno v smeri proti JZ in večerni pogled na vasico Komiža je
čudovit, prostor za vzlet pa kamnit, spodaj je grmičevje ampak ob ogodnem vetru
z vzletom ni problemov.
Prvi potegne Ervin.
Večer je in termike ni, le letenje s fineso proti Komiži. Pristankov ni, le
izboriš si ga lahko na plaži na severni strani Komiže pri cerkvi, kje ob cesti,
ki vodi v mesto Vis ampak treba je paziti na električne žice, Ervin pa je pristal
kar v centru na pomolu.
Sandi je bil na vrsti
drugi ampak je zapel za vejo grmičevja in vzlet prekinil. Ko smo rešili padalo,
sta se pripravila Uroš in Sorchy ampak veter je začel pihati v hrbet. Boris in
Mojca sta se odpravila peš v dolino, ostali pa so še čakali na veter, da obrne.
Pa ni bilo nič od vetra, mrak je že padal in Vlado
pokliče taxi, da nas odpelje nazaj v dolino.
V ponedeljek 19.6. smo
se odločili, da naredimo spremembo plana in gremo leteti na Brač - na Vidovo
goro (780m), ki leži tik nad Bolom. O letenju nad Bolom smo slišali marsikaj,
od tega, da je treba vzleteti zelo zgodaj zaradi močnega maestrala, ki začne
vleči po kanalu med Bračem in Hvarom okrog poldan i o tem, da so nora dviganja
ter o tem, da ne pustijo pristajati na čudoviti plaži Zlatnega rata zaradi
gneče kopalcev.
Pot z jadrnico nas je
vodila še do nekaj biserov Visa in sicer v zaliv Stiniva, ogledali smo si še
Zeleno špiljo in se zasidrali v Paklenih otokih – zaliv Palmižana. Zvečer smo
si naredili fešto do poznih ur z naslovom »Da li ti smeta«.
Zadari napovedi močnega
maestrala smo morali na vzletišče Vidova gora zelo zgodaj zjutraj, zato smo
dvignili sidro ob treh in spali kar na palubi jadrnice vse do Zlatnega rata. Za
prevoz na vrh so Samo, Ervin, Sorchy in Uroš najeli taxi, tokrat za vrtoglavih
300 kn in zaradi vetra v hrbet vzlet zopet ni bil možen, zato smo lahko
žalostno opazovali le kite-surfarje.
Domov smo prišli v torek
zvečer in že začeli planirati nove jadralno-padalske podvige.
Domi _/)
Download Movie >>>
Naprej >>>
